Ponedeljek. Dvajseti junij.
Ne vem kako se je zgodilo, da sploh nisem opazila, da so maline že. Nekje sredi dneva, ko sem crkljala moja pasja fanta, sem s pogledom ošinila proti domačim malinam in videla rdeče elemente med vsem zelenjem.
Oznaka: bostonOli
25. teden
Ponedeljek. Trinajsti junij.
Najbolj prikupen prizor, ko tvoj kuža in tvoj fant zaspita na kavču in sta naravnost prikupna. Se kar malo stopim ob takšnem prizoru. Zunaj pa klasika. Vedno srečava kakšnega kužka, ki je pripravljen za igro. Tokrat je bila spuščena Bela, pa še najmlajši bostonček se je pridružil igri.
24. teden
Ponedeljek. Šesti junij.
Te poletne nevihte mi niso najbolj po godu. Pri nas je se odtrgal oblak in poleg je še ene dvakrat oziroma trikrat tako počilo, da sem se kar skrila. No, v kuhinji sem skupaj z Ronom sedela na tleh in upala, da strela ne zadane naše hiše. Kar sicer niti ne bi bilo prvič. Ali drugič. Ali kakorkoli. Ne vem na kakšnem območju smo, ampak strele imajo to področje precej rade. In ne glede na vse ukrepe, ki jih uvedeš. Po nevihti še vedno kje kaj crkne.Read More »
ILUSTRACIJA | boston terrier (Oli)
23. teden
Ponedeljek. Trideseti maj.
Malo sem se vštela pri času. Na hitro smo morala en krog, ker sva šla potem v kino, ampak kaj hudiča, ko so bili vsi zunaj.
Očitno sem največji geek, ker sem se strinjala, da grem s fanti gledat Wow. World of Warcraft. Sicer tega sveta ne poznam najbolje, ampak se mi mogoče nekaj svita, ker sem nekaj časa igrala Hearthstone oziroma ga moj še vedno igra. Čeprav sem potem cel film ugotvaljala kdo je kdo in če kdo kam spada. Sva imela svoj moment in sva se prav na glas nasmejala, ko se je slišal zvok od murloca. Interne fore. Drugače pa je meni kot “noob-u” je bil film precej manj zanimiv, ker so ga gradili bolj na vizualnih efektih kot na sami zgodbi. Dobiš občutek, da te vržejo v vodo in se znajdi. Polno zapletnenih imen, ki si jih ne zapomniš. Polno nekih bitk, ki so malenkost razvlečene in komaj kaj zgodbe. Všeč mi je začetek, ko nekaj še pripoveduje, ampak potem se pa izgubiš. Predvsem, ko začnejo prizori preskakovati in kaže različne zgodbe.Read More »
22. teden
Ponedeljek. Triindvajseti maj.
Nisem najbolje štartala tega tedna. Zamujala sem. Gneča je bila. Pa še v lekarno sem morala. Včeraj sem cel dan kihala kot nora, ampak sem ugotovila, da v bližini ni nobene odprte lekarne, da bi si vzela Claretine S ali kaj so že, da vsaj malo oblažim tole alergijo, ki se je pojavila v zadnjih dneh. Vedno mislim, da je na začetku maja in potem se že veselim, da je to leto bolj švoh in da sem očitno že dala skozi, ampak ne. Potem pride en teden pred rojstnim dnem in začnem kihati kot budala. Ni ravno prijetno. Ampak preživiš.
21. teden
Ponedeljek. Šestnajsti maj.
Od osmih do štirih sem pridna. Tako to je sedaj. Dela je en kup in lahko samo trkamo na les, da se nas drži še dolgo. Sosedovega malčka sem videla. O kakšen cortek je. Sva ga šla z mojim pogledat, ker je ravno vozičkala zunaj in je bilo treba izkoristit priložnost. Že tako sem se veselila, da ga spoznam.
Pasjo šolo sva uspešno zaključila. Sedaj je Pasji meščan I., po novem. Diplomiranček. Meni je bilo prav fino, tako da se mi zdi, da bom kar pogrešala te ponedeljke in srede v popoldanskem času. Tako, da mogoče bo še magister postal in bo šel na Pasji meščan II., vendar vse ob svojem času.Read More »
20. teden
Ponedeljek. Deveti maj.
Danes sem pa res en zombi. Zbudila sem se čisto prezgodaj, saj tista gora perila ni izginila do pol enih zjutraj. Potem pa je budilka zvonila malo pred pol sedmo. Juhej.
Sem pa bila pridna in sva bila z Olijem že eno uro kasneje že na poti. Ob dejstvu, da sva se oblekla, sva oba pojedla in sem ga peljala na sprehod. Sedaj pravijo, da moram nadaljevati v tem tempu.
19. teden
Ponedeljek. Drugi maj.
Nič kaj praznično nisem bila razpoložena, ampak bolj pridna. Delavna. No, nekaj na pol. Ali pa vsaj tri četrt. Ampak zjutraj so prav pasale tiste prazne ceste, ko ni jutranje konice, ampak se skoraj sam voziš naokoli in se na vse grlo dereš, pardon, prepevaš v avtu. In te noben ne obsoja. Še Olija nisem imela, da bi me postrani gledal.Read More »
18. teden
Ponedeljek. Petindvajseti april.
Mislim, da smo se zmenili, da se dobimo v tistem parki pri Žalah. Pa sem šla pogledat in je bilo vse prazno. Pa potem dobiš občutek, da če ni bilo kakšnega potrditvenega sms-a, da imamo na poligonu. Pa pridem minuto čez pol na poligon pa vidim, da so vsi tam zbrani in da naša pasja tovaršica pravi, da so trije pri Žalah in, da je bil res očitno šum v komunikaciji, tako da smo se dejansko spravili tja. Sem se malo navozila. Ampak dobro. Smo imeli simpatičen sprehod. Nisem edino pričakovala, da bo takšen mraz, ker se je mali malo tresel. Ampak je moral cel čas delati vaje, da sem ga malo zamotila. Pet kilogramčkov in pol smo težki. Sedaj končno vem. Ker vem, da bi moral biti že na pol, če ne bližje šestim. Nazaj grede je bil oblak v obliki, ki je spominjala tornado, na tistega, ki ga vidiš po televiziji. V realnosti ga rajši ne srečaš.
konoczaspi 