Ponedeljek. Dvaindvajseti februar.
Ven je prišel datum za spomladanski Teden restavracij in s tem tudi meniji. Nekaj sem že brskala, nekaj sem že sestavljala svoje spiske. In že sosede nagovarjam kam bomo šli. Seveda mi je Cubo takoj padel v oči. Za vse ostalo bomo pa še videli. Mogoče še kaj, da ne pretiravam. Čeprav bi bila vsak dan nekje, če bi se dalo.Read More »
Dobra lastnost teh “lojtrc” oziroma “hashtagov” je, da lahko tudi ostali označijo tvoje izdelke. Tako se tudi na mojem Instagramu pojavljajo.
Kako vesela novica, ko vidiš na Facebooku, da je prišel ven nov spored za spomladanski teden restavracij. Sedaj smo ga obiskali že trikrat. Dva jesenska in enega spomladanskega. In vedno se je nekaj našlo, kar je popolnoma navdušilo. Dvakrat nas je Cubo popolnoma navdušil. Vse ostalo je bilo pa tudi izvrstno. Vsaj iz mojega stališča. Tako, da se že veselim prihajajočega tedna, ki bo nekje v sredini marca. Torej, moj seznam želja je takšen…Read More »
Ponedeljek. Petnajsti februar.
Malo kasneje sem začela ponedeljek, ker sem se dopoldne zapeljala do Trzina. Da sem prevzela diplomo, ki ima po tehničnem pregledu nekaj tehničnih popravkov. Nekaj takšnega kot je abecedno kazalo in obojestranska poravnava in na videz nepomembne stvari. Pa dobro. Če je tak protokol, naj pa tako bo. Samo še mentorico moram dobiti.Read More »
Danes je ubistvu #LoveYourPetDay ali kot bi pri nas rekli, svetovni dan hišnih ljubljenčkov. Pri nas sta dva. Vsak na svojem koncu, ampak naša najbolj razvajena hišna ljubljenčka. Ron in Oli.
Si zaslužita še eno dozo crkljanja več.
Tako dolgo kot pišem blog, tako dolgo tudi sledim različnim blogom. No, marsikaj sem jih že zamenjala. Ne vem koliko jih dejansko ostaja od začetka, ampak mesečno ali po določenih obdobjih se pojavljajo nekateri, ki jih z veseljem pregledujem tisti čas, potem pa se situacija obrne.
Kar opažam je, da jih menjam predvsem zato, ker se pojavi drugačno vzdušje na blogu. Ko enkrat naredijo velike življenje spremembe (poroka, otroci, nova služba ali svetovna slava) se lahko zgodi, da tematika bloga postane drugačna in ne najdeš več skupne točke in preprosto en dan stisneš gumb “unfollow”. Ampak saj naletiš na kaj novega. Ali pa se zgodi, da ti kaj starega zopet priraste k srcu.
Za mesec februar predstavim dva. Enega slovenskega in enega tujega, ki jih trenutno z veseljem pogledam. Drugače jih imam cel kup. Mislim, da moj seznam lahko vidite na moji Bloglovin strani.Read More »
Malo manj kot dve leti nazaj, kakšen dan gor ali dol, smo se z dekleti odločile, da gremo na en izlet. Tak pristen roadtrip. Opremljene z zemljevidi, priročniki in navigacijo, no kar dvema, smo se odpravile na pot v neznano. Ciljna destnicaija, sosednja Madžarska.
Čeprav se je zdelo, da ni nikjer nikogar je bil res zabaven izlet. S še bolj zabavnim zaključkom. Čisto spontano.
Izlet. Tak, ki pride spontano na urnik.
Če smo šle lani na Kras, smo se letos odločile za popolnoma drugo smer, pa tudi državo.
Želele smo do Madžarske. Tam malo naokoli in domov. Tako, da imamo še eno dogodivščino dodati za na seznam – in smo tudi jo…
Actions speak louder than words. (Slovenian proverb)
Dejanja so glasnejša od besed. (Slovenski pregovor)
Si uganil, kdo se je zadnjič skril za pustno masko?
Read More »
Nimam pretirano veliko čevljev, se mi zdi, ampak skozi leta se jih pa kar nabere. Predvsem, ko jih nekaj konča na podstrešju, drugi doma po omarah. Veliko je tudi takšnih, ki so bili pravzaprav bolj kot ne zgrešeni nakupi. Takrat, ko jih probavaš izgledajo super in vse, jih pa dvakrat obuješ pa prideš domov ožuljen do kosti. Čeprav se potem to rešuje z obliži in nekako reši, čevlji pristanejo ravno v tisti fazi, ko te ne žulijo več, ampak v naslednjem trenutku pa so že strgani in uničeni.
konoczaspi 