7. teden

Ponedeljek. Osmi februar.
Kulturni praznik. Prešernov dan. Čeprav ga letos nisem preživela v Kranju, sem ga pa vseeno preživela kulturno. Za spremembo v dvoje. Nekako se je strinjal, da gre z menoj v Narodno galerijo. Ker je za izkoristit, ker je zastonj in ravno prenovljena. Seveda smo že kar nekaj dni preživeli v njej tako, da me je takoj odvleklo v tisti del, kjer je bila Kobilica. Poudarjam bila, ker dejansko je tam sedaj nekaj čisto drugega. Meni je ta del seveda najljubši. Kobilica in Ažbe. Potem pa še impresionisti, nekaj Jakca in malo Groharja. In gledaš poteze s katerimi so slike narejene. Gledaš kako te vse Kobilčine slike gledajo nazaj, saj so oči njenih portretirancev tako živi. Malo balzama za dušo.

3. teden

Ponedeljek. Enajsti januar.
Jutranja mavrica na nebu. Ko začneš zlagati račune in dokumente po mesecih, se kar naenkrat naberejo ure, ki zbežijo mimo. Ampak mi je uspelo. Sedaj ni več vseh papirjev povsod, vse je v mapi.

Smučarski skoki in novoletna turneja

Spomnim se kako smo včasih, ko sem bila še manjša, na prvega januarja končali pri mami in atu na kosilu in gledali smučarske skoke. Pravzaprav, novoletno turnejo. Spomnim se tudi, da me je takrat najbolj fasciniral Finec Ahonen. To pa samo zato, ker so ga mediji klicali ledena kraljica, ampak enkrat smo pa le videli njegov nasmešek.

1. teden

Ponedeljek. Osemindvajseti december.
Pa je čas, da se zamenjajo rokovniki, čeprav še ni leto 2016. Moji se z današnjim dnem začnejo, ampak obenem se z današnjim tednom lanski končajo.

Še zadnjikrat domov domov. Zjutraj sem imela manjšo nesrečopri prehitrem pakiranju. Ko gledaš na čas, ker imaš uro za servis avtomobila in moraš spakirati sebe, psa in medtem še psa peljati na sprehod in ga nahranit, kot tudi sebe, se marsikaj pripeti.