26. teden

Ponedeljek. Dvajseti junij.
Ne vem kako se je zgodilo, da sploh nisem opazila, da so maline že. Nekje sredi dneva, ko sem crkljala moja pasja fanta, sem s pogledom ošinila proti domačim malinam in videla rdeče elemente med vsem zelenjem.

View this post on Instagram

Srčka! 😍 #bostonOli #labradorRon #dogsofig

A post shared by Kaja Zalokar (@konoczaspi) on

Read More »

25. teden

Ponedeljek. Trinajsti junij.
Najbolj prikupen prizor, ko tvoj kuža in tvoj fant zaspita na kavču in sta naravnost prikupna. Se kar malo stopim ob takšnem prizoru. Zunaj pa klasika. Vedno srečava kakšnega kužka, ki je pripravljen za igro. Tokrat je bila spuščena Bela, pa še najmlajši bostonček se je pridružil igri.

View this post on Instagram

Moja fanta. #bostonOli #sleeping #afternoonnap

A post shared by Kaja Zalokar (@konoczaspi) on

Read More »

PODLOGA ZA MIŠKO – jelen

O podlogah za miško sem zapisala naslednje:

“Pod imenom KONOČZASPI se srečata ljubezen do ilustracije kot tudi navdušenost nad domačnostjo. Glavni akterji so živali, ki so kot nekakšni zavezniki in naši totemi, obenem pa ponosno stojijo vsak ob svojem pregovoru. Očarljive ilustracije s pregovori in barvami, ki se združijo v uporaben izdelek.

Podloga za miško KONOČZASPI je fleksibilna, lahka in prikupna. Domačnost, a obenem svežino pričarajo ilustracije z živalmi, slovenski pregovori in barve. Dajo dodatno motivacijo in zagon, ko svoj pogled odvrnemo z računalniškega zaslona. Cel čas smo obkroženi z raznimi citati v angleščini, ampak kaj, ko so naši pregovori naravnost čudoviti.”

 

Read More »

24. teden

Ponedeljek. Šesti junij.
Te poletne nevihte mi niso najbolj po godu. Pri nas je se odtrgal oblak in poleg je še ene dvakrat oziroma trikrat tako počilo, da sem se kar skrila. No, v kuhinji sem skupaj z Ronom sedela na tleh in upala, da strela ne zadane naše hiše. Kar sicer niti ne bi bilo prvič. Ali drugič. Ali kakorkoli. Ne vem na kakšnem območju smo, ampak strele imajo to področje precej rade. In ne glede na vse ukrepe, ki jih uvedeš. Po nevihti še vedno kje kaj crkne.Read More »

23. teden

Ponedeljek. Trideseti maj.
Malo sem se vštela pri času. Na hitro smo morala en krog, ker sva šla potem v kino, ampak kaj hudiča, ko so bili vsi zunaj.

Očitno sem največji geek, ker sem se strinjala, da grem s fanti gledat Wow. World of Warcraft. Sicer tega sveta ne poznam najbolje, ampak se mi mogoče nekaj svita, ker sem nekaj časa igrala Hearthstone oziroma ga moj še vedno igra. Čeprav sem potem cel film ugotvaljala kdo je kdo in če kdo kam spada. Sva imela svoj moment in sva se prav na glas nasmejala, ko se je slišal zvok od murloca. Interne fore. Drugače pa je meni kot “noob-u” je bil film precej manj zanimiv, ker so ga gradili bolj na vizualnih efektih kot na sami zgodbi. Dobiš občutek, da te vržejo v vodo in se znajdi. Polno zapletnenih imen, ki si jih ne zapomniš. Polno nekih bitk, ki so malenkost razvlečene in komaj kaj zgodbe. Všeč mi je začetek, ko nekaj še pripoveduje, ampak potem se pa izgubiš. Predvsem, ko začnejo prizori preskakovati in kaže različne zgodbe.Read More »